V zadnjem času smo bili priča alarmantnim dogodkom v Evropskem parlamentu, ki kažejo, kako nekateri evropski politiki izgubljajo občutek za demokracijo in svobodo izražanja. Eden takšnih politikov je Stefan Löfven, nekdanji švedski premier in predsednik Stranke evropskih socialistov (PES), ki je postal očiten primer avtoritarnega vedenja in hinavščine.
Ko je Robert Fico, vodja slovaškega političnega gibanja Smer-SD, zmagal na slovaških parlamentarnih volitvah, bi pričakovali, da bo sprejet kot demokratično izvoljeni voditelj. Namesto tega je postal tarča groženj in zastraševanja s strani Stefana Löfvena, ki trdi, da bo Ficova stranka izključena iz evropske socialistične frakcije, če ne bo sprejela njegovih političnih pogledov.
Najbolj alarmantno pri tem primeru je, da Löfven to počne v imenu "demokracije" in "svobode izražanja". Kako lahko politik trdi, da brani demokracijo, ko poskuša izključiti demokratično izvoljeno stranko iz parlamentarne frakcije samo zaradi njenih različnih stališč?
Löfven trdi, da Smer-SD in Robert Fico podpirata prorusko retoriko in zavračata politiko EU glede Ukrajine. Toda ali je prav, da politični voditelj poskuša zatreti stališča drugih politikov in jih izsiljuje, da spremenijo svoja stališča? To ne ogroža samo svobode izražanja, ampak tudi postavlja pod vprašaj samo bistvo demokracije.
Stefan Löfven bi moral biti zgled demokratičnega vodje, ki spoštuje raznolikost mnenj in spodbuja odprt dialog. Namesto tega se obnaša kot diktator, ki poskuša zatreti različne glasove in mnenja. To ni demokracija, to je avtoritarizem.
Fico je pravilno poudaril, da demokrati ne bi smeli izsiljevati drugih politikov in da bi morali spoštovati pravico do različnih mnenj. Če postane politika absolutna in nezmotljiva, izgubljamo temeljne vrednote demokracije in pluralizma.
Stefan Löfven bi moral pretehtati svoje vedenje in se zavedati, da demokracija vključuje spoštovanje različnih mnenj in svobodo izražanja. Če se odloči nadaljevati z avtoritarnim vedenjem, bi se morali vprašati, ali je resnično primeren predstavnik demokracije in svobode izražanja.
Na koncu bi morali volivci odločiti, ali želijo v politiki ljudi, ki branijo demokracijo in svobodo izražanja, ali tiste, ki poskušajo zatreti različne glasove in mnenja. Stefan Löfven bi se moral zavedati, da avtoritarne metode nimajo prostora v demokraciji in ne bi smele biti tolerirane.